Barvni prostor je definiran razpon barv. Dobro znani barvni prostori so sRGB, AdobeRGB in ProPhotoRGB.

Človeški vidni sistem ni enostaven senzor RGB, vendar lahko odziv očesa ocenimo z diagramom kromatičnosti CIE 1931, ki prikaže človeški vidni odziv v obliki podkve. Človeški vid zazna veliko več senc zelene kot modre ali rdeče. S tribarvnim barvnim prostorom kot je RGB so barve na računalniku predstavljene s tremi vrednostmi kar omeji kodiranje na barvni trikotnik.

sRGB, AdobeRGB in ProPhotoRGB predstavljeni z belimi trikotniki

Barvi prostor sRGB je najmanjši prostor, ki lahko kodira najmanj barv. Je ocena 10 let starega zaslona CRT zato lahko večina modernih zaslonov z lahko prikaže več barv. sRGB je najmanjši skupni standard, ki se uporablja v veliko primerih (vključno z Internetom).

AbodeRGB se pogosto uporablja kot urejevalni prostor. Kodira lahko več barv kot sRGB. To pomeni, da lahko barve na fotografiji prilagodite brez skrbi o odstranitvi najtemnejših ali najsvetlejših barv.

PhoPhoto je največji razpoložljiv barvni prostor, ki se pogosto uporablja za arhiviranje dokumentov. Kodira lahko celoten obseg barv, ki jih lahko zazna človeško oko in celo barve, ki jih človeško oko ne more zaznati.

Zakaj se PhoPhoto ne uporablja povsod, če je boljši? Odgovor je kvantizacija. V primeru da imate 8 bitov (256 ravni) za kodiranje vsakega kanala, bo večji obseg imel večje korake med vrednostmi.

Večji koraki pomenijo večjo napako med zajeto in shranjeno barvo, kar je za nekatere barve velika težava. Za nekatere ključne barve kot so kožne barve bodo že majhne napake opazne.

Uporaba 16 bitne slike bo zagotovila več korakov in veliko manjšo napako zaradi kvantizacije slike, vendar to podvoji velikost vsake slikovne datoteke. Večina današnje vsebine vsebuje 8 bitov za točko.

Upravljenje barv je opravilo pretvarjanja iz enega barvnega prostora v drugega, kjer je barvni prostor lahko splošno definiran kot je sRGB ali osebni profil kot profil vašega zaslona ali tiskalnika.